borut.net

Piše se leto 2008, poletje je pred vrati in popotniška žilica že trza. Najprej je v rahlem planu tura z avtom Ljubljana - Teheran - Ashgabat - Ljubljana, dva popotnika in ena popotnica. 

A ker ste ženske večinoma nezanesljive in si sopotnica premisli, ostaneva še vedno resna Sašo in Borut. Pot dokončno začrtava tako: Slovenija - Hrvaška - Srbija - Bolgarija - Srbija - Turčija - Gruzija - Armenija - Gruzija - Azerbajdžan,  Ruska federacija (Dagestan, Stavropol, Krasnodar) - Ukrajina - Pridnjestrska republika - Moldavija - Ukrajina - Madžarska - Slovenija. Preden sedeva v avto, ga za turo pripravijo v Fordovem servisu pri podjetju Avtocenter Krbavac, Rečica pri Šmarnem ob Paki, http://www.avtocenter-krbavac.si/, za kar se jim najlepše zahvaljujeva.

V Rusko federacijo bi bilo sicer najbolje vstopiti na kavkaškem gorovju iz Gruzije, a kaj ko je ta meja že več let zaprta.  To pa ni edina zaprta meja na tem področju, tak status ima turško-armenska ter armensko-azerbajdžanska (označeno z rdečo barvo na zemljevidu). Ne potrebujemo prevelikega inteligenčnega kvocienta za ugotovitev, da je Armenija precej zaprta država - vsaj kar se tiče mej. Zakaj je tako in zakaj naju tudi ponujene podkupnine niso pomagale spraviti v Rusko federacijo, bova razkrila kdaj drugič. Pot sva bila primorana spremeniti in je bila nazadnje prevožena kot prikazuje modra črta.

Ko človek pogleda to dolgo modro črto, bi zlahka pomislil, kako daleč je to. Ampak nenazadnje niti ni, ceste so odlične (razen v Azerbajdžanu, kjer včasih sploh ne veš, a si na cesti ali na travniku), zanemariti pa ne velja dejstva, da sva bila na poti dva moška in nama torej ni bilo potrebno ustavljati vsakih 50 km za uriniranje. Kvaliteta spanja pa je vseskozi nihala, od spanja v avtu do lukzusnih hotelov. Vmes sva prenočila tudi na armenskem Ministrstvu za energijo, na Emzarjevi domačiji visoko na Kavkazu, odlično se je spalo tudi na tovornem trajektu čez Črno morje. Poleg prenočevanja je poseben čar potovanju dajala tudi uporaba raznih toalet, a tiste na gruzijsko-azerbajdžanski meji se ne da pozabiti. Imava fotografijo!

Pri hrani kaj drugega kot raznovrstnosti nisva pričakovala. Večinoma sva konzumirala res odlično hrano - včasih sva imela srečo, včasih pa denar Fordu sva med drugim privoščila turški bencin za 2 € in azerbajdžanskega za 0.40 €. Sva si rekla, da bova z bencinom častila vse stranke, ki bodo tisti čas na pumpi, a ta ideja se ni uresničila, ker sva tam natočila samo enkrat in sva bila edina stranka (ob 4.uri zjutraj).

Se nadaljuje…